Kot vsak adventni venec, tudi naš letošnji, želi biti vabilo k poglobitvi odnosa za Bogom in tako h pripravi na obhajanje božičnega praznika.
Štirje »stebri« adventa – štirje »stebri« zidakov
Vsak adventni teden prinaša posebno sporočilo in spodbudo. To spodbudo jemljemo iz evangeljskih besedil, ki jih prebiramo na štiri adventne nedelje. Ti štirje »stebri« na nek način predstavljajo naše adventno potovanje: vsak teden bomo z enim teh »stebrov« skušali usmeriti naše letošnje adventno potovanje. Prva adventna nedelja nas usmerja k čuječnosti, budnosti – ali kakor smo »poslovenili« to besedo letos mi: k POZORNOSTI. Druge tri stebre bomo odkrivali sproti iz tedna v teden.
Štiri steklene posode – zaprašenost – zemlja – in nova vijola sveča
Osrednji del adventnega venca predstavlja odnos med starim in novim, med svetlobo in temo. Štiri steklene zaprašene posode (2 ene, dve druge barve – predstavljajo moško in žensko naravo) predstavljajo nas ljudi. Z leti se na nas nabira marsikaj. Marsikaj vsrkamo dnevno vase. Večkrat se soočamo z nejasnostjo in tem, da se moramo odločati. To je podoba zaprašenih posod. Znotraj njih je zemlja, tista pristna človeškost, ki je zaznamovana z Božjim Dihom, po katerem smo vsi »otroci istega Očeta«. Znotraj nas je položeno hrepenenje – kar predstavlja nova, vijola sveča. Barva sveče je barva upanja – upanja na novo, drugačno življenje, ki nam je podarjeno z rojstvom Jezusa Kristusa. Prižig vsake od teh sveč naj bo priložnost, da sebi izprašamo vest: koliko delam na tem, da bi ta božja luč novega življenja zasvetila v meni? Koliko in kako skrbim za »snažnost« in »prosojnost« lastnega srca? Kako je z mojo adventno spovedjo?
Ker pa smo v letu, ko dajemo pozornost tudi na našo kulturno, duhovno in osebno izročilo (Odgovoren si za to, kar si udomačil!) je potrebno prisotnost štirih steklenih posod navezati tudi na zgodovinsko podobo, s katero je Primož Trubar opisal rojstvo Odrešenika v pesmi: Ta stara božična pejsn (iz leta 1584). Besedilo prve in druge kitice se glasi takole: Ta dan je vsiga veselja: Divica je rodila tiga Sinka božiga, divica je ostala. Našiga Odrešenika, Stvarnika nebeškiga, angelskiga krala. Dur je slišal glih tigà, divica rodila Boga? Je čudu preveliku. Koker sonce skuz glaž (mišljeno je steklo) gre, glaž ta se ne razbije, v glihi viži rojen je naš Jezus od Marije. Koker luč od luči gre, sonce svojo svetlust pusti, vuner v nim ostane. Lih taku Bug od Buga gre, Bug Oča Sinu rodi, večnu v nim prebiva.
Vedro – novo – vrv – stara
V sredino adventnega venca je položeno vedro, kot spomin na izročilo vasi vipavske doline. Skorajda vsaka hiša je nekoč imela vodnjak ali šterno iz katere je, s pomočjo podobnega vedra, zajemala vodo. Na podoben način je advent za kristjana »vodnjak« iz katerega lahko zajema in iz katerega lahko raste novo življenje. Simbolno bomo zato v drugem tednu adventa v vedro vsadili božično žito.
Sporočilo letošnjega adventnega venca bi lahko povzeli v naslednje povabilo:
poskrbi, da boš v letošnjem adventu – iz tedna v teden – naredil nekaj na sebi. Se odprl novemu življenju. Zaznamuj advent s tem, da se v nečem potrudiš in spremeniš na boljše. Pustil Bogu, da vstopi v tvoj vsakdan.
