Dijakinja Nika Mravlja je o večeru zapisala:
Večer je čas, ko umirimo misli, se vprašamo kaj dobrega in manj dobrega se nam je zgodilo čez dan in se zahvalimo za lepe trenutke. Malo drugačen večer je bil ob druženju z gospodom Cirilom Čušem.
Dijaki, dijakinje, vzgojitelji, profesorji in starši smo imeli večerni pogovor, ki marsikomu ni dal mirnega počitka. Še dolgo v noč je odmevalo v glavi, kako težko otroštvo, kako težko življenje imajo nekateri ljudje.
Alkohol, vir zla, če ni zaužit z zdravo pametjo, ne prizadene le alkoholika, ampak tudi vse ljudi okoli njega. Ko roka alkoholika pograbi še verigo, pas, nož ali motorno žago, se ustavi življenje. To so grozote ob katerih zaledeni srce in v srcu nastane popolna tišina. Marsikdo pomisli: »Tega ne bi preživel.«
Ob takih dogodkih se pojavi strah, ki nas pripravi na previdnost in odziv na nevarnost. Notranje doživljanje posameznika se odzove na različne načine. Precenjevanje težavne situacije nas lahko privede do maščevanja ali odpuščanja.
In prav z odpuščanjem smo se srečali v pogovoru z gospodom Čušem.
Odpustiti ne pomeni, da iščemo izgovore, zanikamo krivico, niti ne pomeni, da glasno izgovorimo »odpustim ti«. Sama beseda še ne bo pregnala jeze iz nas.
Odpustiti pomeni, da jezi odpremo prosto pot na svobodo. Priznati si moramo, da so nas krivična dejanja prizadela, vendar zmoremo pogledati dlje. Večja kot je krivica, več časa potrebujemo, da odpustimo. V pomoč so nam lahko bližnji, prijatelji in Bog. Vedno je nad nami Bog in vedno dopušča le toliko krivic, kolikor jih lahko prenesemo.
Odpuščanje drugim je največji dar nam samim. Postanemo svobodni! Tudi Bog nam vedno znova odpušča in ne goji zamer do nas.
Gospod Čuš je očetu zmogel oprostiti. Z božjo pomočjo, z molitvijo in z odprto potjo se je soočil s krivicami, odprl je pot jezi navzven in se rešil bremena. Spremenil je življenje, v njem je zaživel metulj svobode, spoznal je veselje. Vse to nam nudi odpuščanje.
Čiste in zdrave misli naj bodo vodilo našega življenja. Poglejmo na sočloveka kot na dragoceno bitje pozitivnih lastnosti in svet bo lepši.
Predvsem pa: »Naučimo se odpuščati s srcem, ne z besedami! Pogled v ogledalu bo lepši.«
