V sredo, 8.1.2020 smo imeli v dijaškem domu prav poseben večer, s prav posebnimi gostjami. Bile so štiri. Štiri pogumna, dobrosrčna, nasmejana in simpatična dekleta, ki so čez poletje svoj čas darovale za izjemno prostovoljsko delo. Potovale so v Indijo, kjer so seveda najprej malce raziskovale nato pa tri tedne s svojo energijo, domišljijo, voljo, nasmehi in objemi širile ljubezen, veselje in toplino med indijskimi dekleti in dekletci v dekliški šoli in dekliški sirotišnici. Pripovedovale so o popolnoma resnični sliki tamkajšnjega življenja. O mavričnih barvah, živosti mestnih ulic, o sreči in hvaležnosti, ki jo izžarevajo ljudje kljub svoji revščini; pa tudi o sivih in temnih odtenkih te dežele- o neštetih zapuščenih otrocih, ubogih revežih ob robu cest in v vlažnih kotih ulic, ki so jih tamkajšnji ljudje že popolnoma odpisali in jih skoraj ne prištevali več k človeškim bitjem; pa o neenakopravnosti žensk, njihovih pretresljivih življenjskih zgodbah in pogumu ter še o marsikateri družbeni krivičnosti in nehumanosti, ki vlada njihovemu svetu.
Njihova pripoved je resnično segla v srce in najbrž ganila kar nekaj ‘duš’, ki so jo poslušale in v njih prebudila željo po doživetju take izkušnje na lastni koži. Zagotovo se bo našel kdo izmed mlajših navzočih, ki bo, ko bo dovolj odrasel sledil njihovim stopinjam in se podal v svet z namenom širjenja dobrote, srčnosti in ljubezni.
Katarina Ivanušič, 1.A
