Jesenski kulturni večer smo letos posvetili Kajetanu Koviču, zame enemu najproniclivejših slovenskih pesnikov, ki z izborom besed zadeva naravnost v bistvo.
Večer smo začeli tako, kot smo ga naslovili, z vprašanjem Nikdar več ali še? Popotovanje med ideali in možnostjo, da ta dodelani svet propade, da smo razočarani, in spoznanje, da se iz tišine rojeva nov smisel.
Vedenje, da je bivanje hoja – “… iti, hoditi, ne ker to hočeš, ne, ker je treba, ampak ker tukaj razen te hoje drugega ni.” In nenazadnje edino, kar je gotovo – upanje v smisel: “In južni otok je.”
Večer je potekal ob svečah v zatemnjenem prostoru, recitacije pa so spremljali zvoki raznovrstnih glasbil. In odgovor na izpostavljeno dilemo? Da, bivati, ker človek z občutenjem ali izkušnjo gradi spoznanja in si tako postavlja vedno nove cilje in izzive, na poti do njihove uresničitve pa odkriva smisel.
(dijak Aleks Birsa Jogan)
